Ris (Lynx lynx)

Je največja evropska mačka in izhaja iz reda zveri. Je plenilec, ki lovi iz zasede in kot tak ima zelo pomembno vlogo v naravi. Zaradi svojega samotarskega in prikritega načina življenja je že davno pridobil sloves mistične vrste, ki je širši družbi manj poznana. Ima dolge noge, daljše zadnje mu omogočajo močan odriv. Ris pri hoji stopa le po prstih.

Kremplji so ostri in močni ter skriti v šapah. Spoznamo ga po rdečkasto sivem kožuhu, pokritem s pegami, čopu dlak na koncu uhljev in kratkem repu s črno konico.

Zgornje navedbe in tolmačenje samega risa v slovenskem prostoru je imela tudi enota MORiS, ki si ga je izbrala za svoj simbol. Po njem je prevzela tako tehniko bojevanja, kot tudi mistično podobo do konca svojega preimenovanja v 1. Brigado Slovenske vojske leta 1998.

Romb na zeleni podlagi

Romb je preprost štirikotnik z enako dolgimi stranicami. Nasprotni stranici sta si vzporedni, diagonali pa sta druga na drugo pravokotni. Romb tako predstavlja skladno uravnotežen in simetričen lik, sopomenko za človeški razvoj in življenje posameznika.

Romb simbolizira prihod posameznika brez znanja v društvo ali klub (nična točka – dno romba). Ta posameznik si skozi čas svojega delovanja širi obzorja (usposabljanja, treningi itd.) in v določenem času doseže širino znanj in izkušenj (vodoravna diagonala romba oz. najširši del). S specializacijo se posameznik dviga tako na področju osvojenih znanj in veščin, kot tudi simbolično v rombu (doseže vrh). Romb ima poleg tega v Zvezi MORiS tudi simboliko širjenja na drugih področjih.

Rdeča črta po robovih romba

Rdeča pomeni dinamičnost, energičnost in impulzivnost, napredek in razvoj. Prav tako spodbuja določene namene, kot na primer boj za samostojnost, neodvisnost in svobodo.

Venec iz listov hrasta in lipe na ovratniku in rokavih svečane obleke

Hrast in lipa

Hrast

Mitologija pravi o tisočletnih hrastih in tudi v resnici hrast lahko dočaka tako starost.

Listi tega mogočnega drevesa so v starih časih mnogokrat krasili glave junakov. Hrastov les je gost in trd, prožen in cepljiv, zelo trajen na prostem in v vodi.

Lipa

Je simbol Slovencev že od davnih časov, ko so jo naši predniki zasajali sredi naselbin. Ta tradicija vaške lipe se je ohranjala iz roda v rod. V njeni senci so zborovali, se odločali o pomembnih zadevah in rajali. O nekaterih vaških lipah domnevajo, da so stare okoli 1000 let. Tudi v Ljubljani smo nasproti skupščine zasadili lipo, kot simbol osamosvojitve Slovencev.