ZA OHRANITEV KOČEVSKE KURILNICE (javni poziv ob začetku zbiranja podpisov pod peticijo)
Slovenske železnice so 13. 10. 2026 objavile razpis za rušenje kurilnice in garaže za lokomotive v Kočevju (v nadaljevanju krajše: kurilnice). Zainteresirana domača javnost, ki si že od leta 2011 prizadeva za ohranitev najstarejšega tovrstnega objekta v Sloveniji (podoben, a mlajši se po podatkih stroke nahaja samo še v Rogatcu), o tem ni bila obveščena. Po več dneh je o razpisu izvedela preko drugih virov.
Še več, kljub dolgotrajnemu opozarjanju na nezadržno propadanje zgodovinskega objekta iz leta 1893, ki je skupaj z bližnjo okretnico vpisan celo v register slovenske kulturne dediščine, vodstvo železnic in drugi odločujoči deležniki niso storili prav ničesar, da bi stavbo ohranili.
Nasprotno, s svojimi potezami, kot npr. z odstranitvijo tirnic, ki so vodile proti kurilnici (tudi tukaj je bila javnost postavljena pred izvršena dejstva), s prekinitvijo sistema odvodnjavanja in z odsotnostjo kakršnegakoli ukrepanja pred in še posebej po požaru, ki je stavbo poškodoval pred nekaj leti, so stanje izrazito poslabšali. Namerno, da bi dobili izgovor za rušenje? V Kočevju se upravičeno sprašujemo, čemu poldrugo desetletje zamujenih priložnosti za nujne vzdrževalne posege. Je to morda bilo komu v interesu?
Dejstvo je, da komunikacija o usodi kurilnice, če seveda sploh obstaja, že več let poteka kvečjemu v strogo zaprtih krogih, brez možnosti javne razprave ali soudeležbe civilne družbe.
Leta 2011 smo občani na lastno pobudo v kurilnico premaknili tedaj skoraj sto leta staro lokomotivo JŽ 22-092, ki je do tedaj propadala na prostem. Ob tej priložnosti smo ob množični prostovoljni udeležbi očistili tudi kurilnico in takrat že močno zaraščeno okretnico, ki je delovala še ob stoletnici kočevske proge. K temu je nedvomno pripomogla tudi zavest, da brez proge, za katero so si na Kočevskem in v širši regiji dolgo zaman prizadevali, ne bi bilo sodobnega Kočevja – ne bi bilo razvoja premogovništva in tekstilne industrije, ki sta ljudem desetletja dajala kruh, omejen bi bil napredek gozdarstva itd.
Zato mnogi ne moremo razumeti brezbrižnosti vodstva Slovenskih železnic, ki z neskončno lahkotnostjo uničujejo še zadnja obstoječa zgodovinska pričevanja ne le naše, temveč tudi svoje lastne preteklosti in pomembno tehnično dediščino celotne države, na kar je v preteklih letih jasno opozorila tudi stroka. Kočevska je med drugo svetovno vojno in po njej doživela tolikšno opustošenje kot noben drug del Slovenije. Izguba dediščine, tako sakralne kot profane in industrijske, je bila strahovita. Ali si zdaj res lahko nekdo jemlje pravico, da uničuje še tisto, kar je ostalo?
Kočevska kurilnica je eden redkih originalnih elementov železniške infrastrukture, ki je v Kočevju preživel ne le več držav, temveč tudi dve svetovni vojni, vključno z bombardiranjem železniške postaje v času okupacije. Zaradi potez vodstva Slovenskih železnic smo na Kočevskem v zadnjem času že izgubili nekaj redkih ostalin železniške dediščine, ki so deloma prav tako segale v čas nastanka proge konec 19. stoletja. Bomo res dovolili, da svoje zanamce oropamo še tistega, kar je preostalo in kar so v strokovnih krogih nedvoumno pripoznali kot pomembo?
Zato Občino Kočevje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Zavod za varstvo kulturne dediščine in nenazadnje tudi vodstvo Slovenskih železnic pozivamo, da nemudoma zaustavijo vse aktivnosti za porušitev kočevske kurilnice oziroma garaže za lokomotive, jo z minimalnimi potrebnimi finančnimi vložki, s katerimi železnice glede na tisto, kar je zaslediti v občilih, vsekakor razpolagajo, zavarujejo pred nadaljnjim propadanjem, potem pa jih s skupnimi močmi poiščejo ustrezno vsebino, ob kateri bi se z evropskimi ali drugimi mehanizmi zagotovilo njen trajen obstoj.
Vse drugo bi bila sramota za lokalno skupnost, za državo in seveda predvsem za Slovenske železnice same.
Kočevje, 05. 11. 2026
Civilna iniciativa za ohranitev kočevske kurilnice
Povzetek osnovnih podatkov
Pomen:
- Edina tovrstna železniška kurilnica te starosti v Sloveniji (1893)
- Zgodovinsko pomembna arhitektura oz. železniška dediščina, obdržala v malodane nespremenjeni obliki
- Eno zadnjih pričevanj o izgradnji proge, ki omogočila razvoj sodobne Kočevske (premogovništvo, industrija, gozdarstvo itd.)
- Preživela dve svetovni vojni in tri države, tudi bombardiranje postaje med vojno
- Z bližnjo okretnico vpisana v register kulturne dediščine (EŠD/EID: 29235)
- Unikatna za Kočevsko in širšo okolico, možnost inovativne muzejske in turistične nadgradnje
- Simbol povezanosti ljudi s progo: leta 2011 občani s prostovoljnim delom v množični akciji očistili okolico in v kurilnico potisnili parno lokomotivo JŽ 22-092 (edina takšna v državi, izdelana 1914), ki propadala na prostem. Tudi njej zdaj grozi ev. uničenje.
- Za ohranitev in obnovo zavzela tudi stroka, mdr. strokovnjaki za železniško dediščino, arhitekturo, umetnostno zgodovino, zgodovino ter Slovenski nacionalni odbor TICCH (The International Comitee for the Conservation of the Industrial Heritage).
Čas nastanka kurilnice: Avstro-Ogrska, 1893, sočasno s kočevsko progo
Zasnova: predalčno grajena stavba na klesanem kamnitem podstavku z opečnimi polnili in leseno fasadno oblogo, uporabljala za garažiranje in pripravo parnih lokomotiv na vožnjo.


